odil se je staršema Ani in Ivana Andreju Fricu, pravnuku Roberta grofa Barba iz kranjske veje starodavnega beneškega rodu grofov Barbo. Med svoje prednike ponosno prišteva Pietra Barba, papeža Pavla II., ki je v 15. stoletju na papeškem prestolu nasledil humanista Eneja Silvija Piccolominija.

Kot mlad kuhar je šel v vojsko v Dubrovnik, kjer je osebno kuhal takratnemu predsedniku države, Josipu Brozu Titu, in njegovim visokim gostom. Predsednik Tito je cenil dobrote njegove kuhinje in ga kot prijatelja vabil s sabo na ribolov, klepet ob kavi in na sprehode ob obali. Predsedniku Titu in njegovim gostom je kuhal tudi na polotoku Pelješcu in na ladji Galeb. Ob posebni priložnosti ga je predsednik peljal s sabo v Beograd, kjer je kuhal predsednikom držav sveta, ki so gostovali v takratni prestolnici.

Želja, da bi videl svet in različne kulture, seveda pa tudi njihovo kulinariko, ga je vodila na ladjo, kjer je pri domačih in tujih družbah kot šef kuhinje delal na tovornih in potniških ladjah in na prestižnih jahtah Monte Carla, kjer je kuhal znanim igralcem iz filmskega sveta in drugim gostom svetovnega jet-seta.

V Sloveniji je kuhal na banketih in sprejemih domačim in tujim državnikom, škofom in kardinalom. Med življenskimi vzponi in padci se je posvetil življenjski filozofiji in spoznanjem o skrivnostih ezoterične filozofije, povezanih s prehrano.

Avtor oblikuje skulpture iz raznih živil, riše na torte in piše roman in poezijo.

Slavna ameriška slikarka Suzanne Király Moss je bila presenečena, ko je po naročilu galerije dobila svoje slikarsko delo narisano na torti. Sloviti violist Aleksandar Milošev je bil presenečen nad violo, ki mu jo je izdelal iz sladkorne mase na njegovi poroki. Dobrote izpod njegovih rok so uživali slikarji Rudi Španzel, Biljana Unkovska, Ciuha, Gregor Nartnik, kipar Jakov Brdar in tudi glasbeniki, njegovi prijatelji: Marjana Držaj, Borut Lesjak, Mojmir Sepe, pa tudi Jan Plestenjak, filharmoniki, simfoniki, džezisti kot Mia Žnidarič, Petar Mihelič, od tujih, Al Bano, Rita Pavone, Placido Domingo, Joe Cooker, in še bi lahko našteval.

Je član DOSI (Društvo oljkarjev slovenske Istre) in član panela degustatorjev oljčnega olja. Pri kreiranju jedi sodeluje z someljeji.

o šoli za hotelirstvo v Opatiji si je dopolnilno znanje pridobival pri mojstrih kuhinje, kot so Andrej Goljat – katerega tudi izjemno ceni. Janez Predan-Johnny, Juan D'Aubort, Lionel Victor Pasqualao, Danilo Freguja, Dietrich Hans in veliki mojstri dalmatinske kuhinje, cap.Vinko Ilijadica, Jako Bagovič iz Konavelj pri Dubrovniku, Tonči Drašković iz Makarske, pa tudi drugod, po Nemčiji, Italiji, Kanadi in v Franciji, kjer je prejel priznanje »Vitez kulinarike«. Njegovo kulinariko je zaznamoval Paul Bocuse, s katerim se je srečal med svojim izpopolnjevanjem na kulinaričnem institutu v Lyonu. Pri tem pa nikoli ne pozabi na dragoceni prispevek svojih prvih učiteljev, med katerimi so bili poleg navedenih mojstrov Goljata in Predana tudi Ivan Ivačič, Olga Markovič, Natalija Končina, Polak Ana, Pepika Levstik, Štefan Pogačar in.drugi.

Pri svojem delu je individualist. Bogato znanje klasične kuhinje, poznanje mednarodnih kuhinj in vseh področij priprave hrane v klasični francoski kuhinji združuje z pridobljenimi izkušnjami in željo po inovativnosti in s posebej odmerjenim občutkom za žlahtnost okusov in harmonijo barv, s katerim ustvarja jedi za bogove.

Kot šef kuhinje je delal v lokalih z izbrano kulinarično ponudbo, hotelih in casinojih v Sloveniji in tujini. Poseben kulinarični pečat mu je dalo v mladosti delo v prekrasnem lokalu »Penzion Veronika« iz Dragočajne, v lasti Cirila in Vere Flander, pozneje pa sodelovanje s Cvetozarjem Razpopovičem, lastnikom priznane gostilne »AS« v Ljubljani, z Nikolom Perkoličem, lastnikom odlične gostilne »Lipa« v Kranjski Gori, in z Janijem Hrovatom, lastnikom domače gostilne »Pri Martinu«, Kranjska Gora

Zadnje čase se posveča kuharski klasiki, predvsem pa slovenskim narodnim jedem po pokrajinah. Že več kot 15 let snema kuharske oddaje za TV Slovenija 1, zdaj pa za TV Koper, za katere je prijel mednarodna priznanja. Film o istrski kuhinji, ki ga je posnel prav letos, že potuje po festivalih od Romunije Hrvaške, Avstrije, Francije do New Yorka. In ravno pred izidom te prve knjige je film nominiran za nagrado na Festivalu v Splitu na Hrvaškem.

jegovi članki se pojavljajo v časopisih in revijah po Sloveniji. Knjižica Slovenske narodne jedi je prevedena v več jezikov in je izšla v več deset tisoč izvodih. Svoje znanje pa je prenesel tudi na lepo število učencev v obliki praktičnega dela in tečajev.

Živi in dela na Primorskem – v Piranu in v prelepi istrski dolini Dragonji – kjer oživlja staro istrsko kuhinjo. Prireja tečaje istrske kuhinje, katerih se  udeležujejo celo tečajniki z Japonske, ki želijo na Japonskem zgraditi avtentično istrsko domačijo in kuhajo prav mediteranske dobrote naše Istre.

Ta zbirka več kot dvajsetih knjig, ki bo zdaj izšla pri »Tiskarni in založbi Gracer«, je plod tridesetletnega dela, izkušenj, osebnih zapiskov in skrbno zbranih ter sestavljenih receptur kuharja Andreja Frica, ki želi svoje znanje o kuhinji podeliti tudi vam.